-
1 heir
[eə]feminine - heiress; noun(a person who by law receives wealth, property etc when the owner dies: A person's eldest son is usually his heir; A king's eldest son is the heir to the throne.) dedič- heirloom* * *[wə]noundedičto appoint s.o. one's heir — imenovati koga za dedičaheir presumptive — morebitni dedič, domnevni dedič
См. также в других словарях:
imenováti — újem dov. (á ȗ) 1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je // redko našteti (z navedbo imena): imenovati črke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
določíti — in dolóčiti im dov. (ȋ ọ) 1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oporóka — e ž (ọ̑) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pismena, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika